El romance español

Čeprav je od zmagoslavnih občutkov, nenehnega priokusa sangrije in švicanja po ulicah katalonske prestolnice Barcelone minilo že kar nekaj mesecev, smo si drznili 22. oktobra, na tak pravi mrzel in siv jesenski dan, ob 19.30 v viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice pripeljati en čisto majhen košček od Brežic 1566 km oddaljene poletne Španije. Dvorano smo napolnili s spomini nanjo, ki še danes živijo v nas.
Tako je po navdihu naše katalonske dogodivščine, ki je potekala od 13. do 20. julija 2016, med stenami brežiškega gradu zazvenela Španska romanca. V besedi in glasbi.
Ko smo vam viveki na začetku najprej razjasnili, kaj sploh je romanca in zakaj je ravno ta romanca španska (ter verjetno marsikoga spomnili, koliko let je že minilo, odkar je v šolskih klopeh slišal to besedo), je zazvenela naša pesem ob zvokih kitare odličnega študenta klasične kitare na Dunaju, Marka Ferlana. Nekateri viveki si nismo mogli kaj, da se ob ritmih ne bi zavrteli po plesišču.
Kot izkušeni poligloti, jezikovno podkovani večinoma zaradi mehiških nadaljevank, smo se tokrat preizkusili seveda tudi s petjem v španskem jeziku in vam poustvarili nekaj ljudskih in umetnih španskih skladb, seveda ob vztrajnem blagem vetriču, ki so ga proizvajale barvite pahljače Vivinih dam. Ker pa nismo Slovenci nič manj romantičen narod od Špancev, smo vse pocukrano romantične in malo manj romantične duše pobožali tudi s slovensko pesmijo, ki je uspešno konkurirala stereotipnim španskim »Te amo, mi amor, te amo mucho, mi corazon«.
Za povezovanje zgodbe od skladbe do skladbe se zahvaljujemo Prešernovi Turjaški Rozamundi, ki se je v teh skoraj 200 letih že naučila malo »šprehati« po špansko – glas sta ji dala viveka Uroš Brezovšek in Irena Hribar.
S svojim nastopom in sodelovanjem nas je počastila tudi naša pevska pedagoginja, Julieta Kubik de Habjanič, ki nas je čez leto vztrajno »matrala« z vajami vokalne tehnike, na koncertu pa je izzvenel njen unikaten sopran ob Sevilskem boleru in naši spremljavi ter seveda – pahljanju pahljač.
Ko so melodije in sozvočja dodobra napolnili Viteško dvorano in je Simona odmahala zadnji takt, je v naših ušesih zadonel dolg in čudovit aplavz – največja nagrada za vsakega viveka. S svojim ganljivim in veličastnim govorom nas je nagradil tudi župan občine Brežice, g. Ivan Molan, ki se je na odru prikazal z ogromnim šopkom. Pojasnil je, da je vsaka izmed rožic, ki so ga sestavljale, namenjena nam, vivekom, ki  pod uglašeno Simonino taktirko tvorimo barvit šopek glasov. :)
Upamo si trditi, da španska romanca še dolgo ne bo izzvenela v mislih in spominih vseh, ki ste katalonsko zgodbo delili skupaj z nami. Dopolnili smo jo tudi z druženjem na grajski terasi ob kozarčku sangrije po koncertu in z večerno razstavo fotografij z Vivine španske turneje v malem avditoriju le nekaj korakov stran. Naši zvesti poslušalci so lahko tako z nami podoživeli tekmovalni julij in hkrati soustvarili nove nepozabne trenutke, ki se v Vivino zgodovino vpisujejo kot trenutki koncerta, na katerem je Slovenijo in Španijo povezoval trden most, sestavljen iz not, melodij, čiste romance in same ljubezni.
Sedaj pa je čas, da se ozremo naprej, saj nas v prihajajoči sezoni zopet čaka izziv popolnoma novih razsežnosti: 25. obletnica zbora. Viveki se veselimo novih izzivov, do naslednjič pa: »¡Hasta la vista!«.

Zapisala: Lara Oštrbenk

Zapis v medijih: Posavski obzornik: Vivin 23. letni koncert ob prazniku občine Brežice